V čisto običajni ljubljanski soseski živijo čisto običajne družine z malo manj običajnimi zgodbami.

Čeprav roman Meter in pol pomladi časovno uokvirja najnovejša 'kuga' 21. stoletja, to ni roman o koronavirusu, temveč predvsem o iskanju cepiva za človeško zdolgočasenost, prestrašenost, naivnost, neodločnost, hudobo in predsodke. Vse, kar zaznamuje stanovalce ljubljanske blokovske soseske. Izredne razmere tudi niso odločilni dejavnik, ki je k vsem tem lastnostim pripomogel, temveč so tihi sprožilec razmisleka o tem, kako iz nečesa, na kar ne moremo vplivati, izvleči tisto, kar bo naš prvi tlakovec na novi poti.

Pa bi bile zgodbe teh ljudi res drugačne, če ne bi bilo izrednih razmer?

V babilonu različnih značajev, poti in usod se zgodba dotakne demence, nacionalizma, odvisnosti od drog, mladostništva, gejevske ljubezni, nasilja v družini, osamljenosti. Kot razmislek, tiha interakcija, istovetenje ali zgolj prisluh ljudem iz okolice. Branje popestrijo za avtorico značilni humorni vložki, besedne igre in pronicljivi opisi.