Materinska knjižica je poetični roman, ki se v celoti posveča spontanemu splavu v prvem trimesečju. Mami v devetem tednu nosečnosti splavi na službenem stranišču. Kaj se zgodi po izkušnji izgube želene nosečnosti? Ko nastopijo občutki krivde, nevrednosti, osamljenosti, sovraštva do lastnega telesa, podkrepljeni s stiskami pandemičnega zaprtja družbe? Maminih devet mesecev jokanja opazuje glas nerojenega otroka, nezaznamovanega s svetom, v katerega se nikoli ni rodil. Nerojeni otrok nam pripoveduje direktno in tekoče, s pozornostjo do tistih, ki niso po meri družbe.

Abortus incompletus dobi osebno ime in prostor.